28. februarja, 2020
Ali ste vedeli, da že vsak sedmi Slovenec nosi očala? Razlogov za to je seveda več, a hkrati se največkrat pojavljata prav dva, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Kratkovidnost oziroma miopija je med vsemi najpogostejša napaka v vidu. Kratkovidne osebe običajno vidijo dobro na bližnje in srednje razdalje, pri daljših pa je slika zabrisana. Njeno popolno nasprotje je daljnovidnost oziroma hiperopija – osebe z daljnovidnostjo namreč dobro vidijo na daljše razdalje, pri branju knjige ali tipkanju na računalnik pa si morajo pomagati z očali. Omenjeni očesni napaki spoznajte v naslednjih nekaj odstavkih.
Kateri so vzroki za kratko- ali daljnovidnost?
Kratkovidnost se pojavi zaradi enega od dveh vzrokov – lahko je očesno zrklo malce daljše od običajnega, ali pa je roženica postavljena višje. Te t. i. refrakcijske napake povzročijo, da se svetloba izostri pred mrežnico, namesto neposredno na njeni površini, kar zamegli vid na daljše razdalje.
V večini primerov je kratkovidnost dedna, kar pomeni, da če nosite očala za daleč vi, jih bodo morda tudi vaši otroci. So pa strokovnjaki to očesno napako povezali tudi z nekaterimi aktivnostmi. Ure in ure branja (Ja, tudi učenja!) ali pa igranje računalniških igric lahko čez daljše obdobje povečajo možnost za nastanek miopije. Naprezanje oči in delo, ki zahteva uporabo vida na blizu je lahko torej škodljivo na dolgi rok, če z njima pretiravamo.
Tudi daljnovidnost se pojavi zaradi napake v obliki očesa: tu gre običajno za krajše zrklo, kar povzroči, da se svetloba izostri za mrežnico, namesto na njej. V nekaterih primerih pa je lahko oko normalne oblike, a je roženica manj ukrivljena kot običajno.
Kakšni so simptomi?
Morda se vam bo zdelo nenavadno, ampak naprezanje oči je lahko hkrati vzrok in simptom miopije. Poleg tega je morda najočitnejši simptom zamegljen oziroma nejasen vid oddaljenih predmetov, občutek utrujenih oči, škiljenje ali pripiranje oči za boljši vid, pogosti glavoboli in težave pri vožnji (še posebej ob mraku). Običajno se pojavi že v otroštvu, z leti se vid slabša, nato pa stabilizira v srednjih ali poznih dvajsetih, seveda pa tu pravila ni.
Pri daljnovidnosti ima oseba težave s fokusiranjem, a v tem primeru na bližnje predmete. Ravno tako se pojavljata napetost v očeh ali glavobol zaradi naprezanja. Pogosto pa se hiperopijo napačno zamenjuje s presbiopijo – pri tem pojavu gre ravno tako za težave z vidom na blizu, a gre za postopno rahljanje očesnih mišic, ki je normalna posledica staranja. Presbiopija se običajno pojavi šele po 40. letu, posamezniki pa pogosto potrebujejo progresivna očala.
Ne glede na to, za katero napako gre, pa vam jo lahko z največjo gotovostjo potrdi specialist oftalmolog na okulističnem pregledu.
Ali sta kratkovidnost ali daljnovidnost pri vsakomur enaki?
Zagotovo ne. Kratkovidnost se namreč meri z dioptrijo, ki določa optično jakost korekcijskih leč. Dioptrija ima pri miopiji negativno vrednost, kar pomeni, da manjša, kot je številka, močnejše bodo leče. Če ponazorimo s primerom: nekdo z dioptrijo -2.50 ima močnejšo dioptrijo oziroma slabše vidi kot tisti z -1.50.
Kratkovidnost pa se deli tudi po stopnjah:
- nizka stopnja, ki pomeni dioptrijo -3.00 ali manj (negativne vrednosti do 0): oseba načeloma vidi dobro, a so oddaljeni predmeti malce zabrisani ali zamegljeni;
- srednje visoka stopnja, ki pomeni dioptrijo med -3.00 in -6.00: vid je bister do oddaljenosti nekje 30 cm, nato pa se zamegli;
- visoka stopnja, ki pomeni dioptrijo -6.00 ali več (v negativno vrednost do -30.00); vidljivost le do oddaljenosti 10 cm ali še manj.
Daljnovidnost pa se za razliko od miopije meri s pozitivno vrednostjo dioptrije. Oftalmologi tudi tu razlikujejo tri različne stopnje:
- šibka stopnja, ki pomeni do +2.00 dioptrije: vid načeloma ni tako šibek, a posameznik pogosto ob branju občuti glavobol, vrtoglavico ali utrujenost;
- srednja stopnja, ki pomeni med +2.00 in +5.00 dioptrije: posameznik jasno vidi oddaljene predmete, bližnji pa so zabrisani;
- visoka stopnja, ki nakazuje na več kot +5.00 dioptrije: vid je šibek na vseh oddaljenostih, saj posameznik izgubi sposobnost fokusiranja predmeta na mrežnico.
Kako izboljšati svoj vid po diagnozi?
Daljnovidnost se lahko pojavi že pri majhnih otrocih, z rednim nošenjem očal in rastjo pa se vid v nekaj letih izboljša. V primeru, da ostane tudi kasneje, pa priporočamo obisk pri oftalmologu, ki vam bo priporočil najprimernejši pripomoček za boljši vid.
Pri miopiji je veliko odvisno od tega, kako močno dioptrijo imate. Morda boste potrebovali le očala za vožnjo ali pa še posebej pri otrocih – za gledanje na šolsko tablo, ob močnejši dioptriji pa boste pripomočke potrebovali stalno, saj bo življenje brez njih praktično nemogoče.
Kratkovidnost in daljnovidnost lahko popravite (ali pa vsaj izboljšate) na tri načine:
- s korekcijskimi očali,
- s kontaktnimi lečami ali pa
- z laserskim posegom.
Če kolebate, katera izmed rešitev bi bila najbolj po vaši meri, si preberite članek Očala ali leče – kaj izbrati za boljši vid, v katerem predstavljamo prednosti in slabosti kontaktnih leč in očal. Vsekakor pa ste vabljeni tudi na obisk v katero izmed naših poslovalnic, kjer vam lahko izkušeni strokovnjaki pomagajo na poti do prave izbire.